Logo

Onežimo svet.

Jasa

Ljubim tiste, ki sanjajo o nemogočem.

Goethe
Domov Knjige

Pikapolonica na prašni cesti

Pikapolonica na prašni cesti

Naslovnica knjige Pikapolonica na prašni poti

 

»Uboge ribice, kako trpijo – mami, nikoli ne bom metal smeti v reko.«

 

Če starši slišijo kaj takega od otroka, imajo zagotovilo, da dobro opravljajo starševsko dolžnost.

 

Otrok ali mladostnik zgrabi to knjigo, ker je bogato in duhovito ilustrirana. Bere jo, ker so zgodbe razburljive. Po prebrani knjigi je občutljivejši do narave.

 

Pisatelji so se poistovetili z izumirajočimi rastlinami in živalmi. O ekologiji, varstvu okolja sicer veliko govorimo. Drugače pa je, ko spregovori nežno srce.

 

***

 

Avtorji: Neža Maurer, Tone Pavček, Bina Štampe Žmavc, Marjan Tomšič, Matea Reba, Milan Vincetič, Sonja Cvjetinović, Predrag Raos, Majda Koren, Pero Kvesić, Ana Hafner, Besim Spahič.

Knjigo je ilustrirala in oblikovala Marija Prelog.

Strokovno sta jo ocenila Julija Uršič, literarna kritičarka in Milan Dekleva, pisatelj in urednik otroških programov na Televiziji Slovenija.

Obseg 90 strani; format 18x32 cm; barvno tiskana na umetniškem papirju; vezana s trdimi platnicami in šivanjem. 

 

Mediji o knjigi

Na poučnost naše knjige je v Književnih listih (11. 6. 1998) opozorila še ena strokovnjakinja za otroško literaturo – Tilka Jamnik. Večer (17. 7. 97) je v knjigi prepoznal »nedvomno koristen dodatek k vzgoji otrok«, revija Otrok in družina (9/97) jo je bralcem predstavila kod knjigo meseca pod naslovom Kaj lahko naredim za naš planet Zemljo. Na posrečen spoj pedagogike in literature je v obsežni študiji opozoril tudi Igor Saksida v reviji Otrok in knjiga (46/98). Pikapolonica na prašni cesti je doživela nekaj ponatisov. Najnovejšo izdajo je literarna revija za učence Kekec predstavila kot knjigo meseca (9/2007).

 

Na izid naše prve knjige – Pikapolonica na prašni cesti – so se odzvali vsi resnejši časopisi. Strokovnjakinja za otroško in mladinsko literaturo Barbara Hanuš je v Delovi prilogi Književni listi z dne 4. 9. 1997 med drugim zapisala: »Kakšen bo svet, v katerem bodo živeli naši vnuki? Tudi otrokom ne sme biti vseeno, kakšna bo prihodnost našega planeta, zato jim želimo ob različnih priložnostih pokazati, kako naravo spoznavati, spoštovati in varovati. Kdor bo začutil lepoto narave, jo bo znal tudi ohranjati. Bogastvo narave jim lahko približamo tudi ob različnih literarnih delih. Knjiga Pikapolonica na prašni cesti prinaša kratke zgodbe, ki spregovore o raznolikosti življenja, pomenu mavrice in čiste reke, cvetlice Amo in drevesa Vejaka … Onežimo svet, s svojimi zgodbami vabijo pisatelji.«